Arhitekt, umetnik ki okolju da pomen

Kako lahko neko okolje spremenimo v kakovostno bivalno okolje? Kako lahko okolje v katerem se nahaja velika praznina, zapolnimo z nečim živahnim, z nečim kar daje zagon in motivacijo življenju? Gradnja objektov je predhodno možna le na osnovi dobrega načrta, načrta, ki ga pripravi in izdela arhitekt.

Arhitektura je veda, ki nas spremlja že od prve gradnje objekta. Je zgodovinska veda, in kot pričajo dokazi, ki so še vedno med nami, je veda, ki lahko svoj pečat pusti tudi več stoletij morda tudi tisočletij. Ljudje z dobro prostorsko orientacijo in spretno roko za risanje in ustvarjanje, so vedno uživali poseben status med nekdanjimi vladarji. Arhitekt je nekdo, ki je lahko zamisli vladarja razumel in jih celo spremenil v realnost. Zato so arhitekti že v antičnih civilizacijah bili postavljeni ob bok najvišjim vladarjem. V nekaterih civilizacijah so jih celo pokopali z vsemi obredi, kot jih izvajajo pri pokopu najvišjega državnega telesa, na primer kralja ali faraona.

Vsak, ki je kar koli zgradil ali želel zgraditi, je moraj najprej razmisliti, kako bo ta objekt izgledal, kako ga bo umestil v prostor, kako velik bo objekt in kako ga bo navsezadnje tudi uporabljal. Takšna vprašanja si vedno zastavljamo, ko smo pred izzivom gradnje, obnove in ali organizacije okolja. To so vprašanja, s katerimi se sooča vsak arhitekt. Vendar delo arhitekta ni zgolj izris objekta in njegova umestitev v okolje. Arhitekt se sooča z ogromnimi izzivi in vprašanji, kakšen vpliv bo imel objekt na okolico in njeno počutje. Ničkolikokrat se je zgodilo, da se ljudje bojkotirali določene objekte, kajti njihova prostorska umestitev ni bila primerna. Torej je delo arhitekta vse prej kot enostavno, kajti ugoditi naročniku in širši množici, ni enostaven zalogaj. Vsekakor pa ne moremo mimo najbolj slavnih arhitektov, ki so gradili podobo naše države, naše prestolnice in prestolnic nekdanje Avstro-Ogrske države. Jože Plečnik in Maks Fabijani sta nekako sinimo za pomen besede arhitekt.