PCOS oziroma sindrom policističnih jajčnikov
Med vsemi obolenji, ki nas lahko prizadenejo, je tudi nekaj takšnih, ki jih običajno označujemo s prepoznavnimi kraticami. Med te gotovo sodi sindrom policističnih jajčnikov, ki mu na kratko pravimo PCOS. Kratica seveda izvira iz angleškega izraza za to bolezen, polycystic ovary syndrome. Gre za dokaj pogosto obolenje, s katerim se sooča skoraj desetina žensk, vseeno pa ne povzroča velikih problemov in pogosto ostane dolgo časa neodkrito. Seveda obstajajo nekateri simptomi, na katere smo lahko pozorni in težave pravočasno prepoznamo, prav tako PCOS omogoča lajšanje teh simptomov. Ne moremo pa sindroma policističnih jajčnikov povsem ozdraviti, čeprav lahko simptome učinkovito kontroliramo in odpravimo večino največjih težav, ki jih to obolenje prinaša. V vsakem primeru se splača PCOS dobro poznati in poznati predvsem simptome, s katerimi se kaže. V primeru, da sumimo na ta sindrom, je treba obiskati zdravnika, ki bo znal načrtovati pravilne postopke zdravljenja simptomov.
Simptomi in posledice PCOS
PCOS ostane pogosto dolgo časa neodkrit, najpogosteje se diagnosticira pri ženskah v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih – to pa zato, ker je ravno takrat po navadi bolj izrazita ena izmed največjih težav, ki spremlja sindrom policističnih jajčnikov, to so težave z zanositvijo. Gre namreč za motnje pri razvoju in izločanju jajčec, kar se sicer kaže že prej pri spremembah v menstrualnem ciklu, a v tem oziru PCOS ne povzroča tako hudih težav, da bi postali pozorni na to motnjo. Obstajajo pa tudi drugi simptomi, ki večinoma ustrezajo hormonskim neravnovesjem – to je recimo pretirana poraščenost, prekomerna telesna teža, nespečnost, tudi motnje razpoloženja. Vse to so simptomi, ki so lahko precej splošni in ne kažejo takoj na PCOS, zato tega sindroma ne moremo takoj prepoznati. Lahko smo bolj pozorni, če poznamo sindrom policističnih jajčnikov pri svojih sorodnicah, saj obstaja tudi genetska komponenta, ki povečuje tveganje. Več informacij pa najdete na vzajemna.si.