Kaj bi brez kuhinje?

Če si odraščal v mestu, si kuhinje niti ne predstavljaš kot srca doma – je pač le prostor, kjer se na hitro pripravi obroke. A ko se enkrat preseliš na podeželje, postane mnogo več.
Odkar imamo svojo hiško v majhni vasici, si življenja v njej ne morem predstavljati brez ropota in dišav, ki prihajajo iz kuhinje, saj v njej ves čas nekaj »brkljamo«. Pa ne zgolj nujnih obrokov – našli smo še tisoč novih stvari, ki nas povezujejo in jih vsi počnemo z veseljem.
Če v soboto in nedeljo z možem nekoliko dlje spiva, se iz kuhinje do naju prikrade vonj ocvrtih jajc, ki pomeni, da sta otroka skupaj s sosedo že obiskala njen kokošnjak in prinesla zajtrk naravnost iz gnezda. Če se zbudim sama, iz kuhinje diši po gobah, po katere je šel že navsezgodaj moj mož. In kadar se s kuharskim navdihom navsezgodaj zjutraj zbudim jaz, lahko moji najdražji zjutraj sredi kuhinje zagledajo velik lonec marmelade, skuhane iz kutin, sliv, jagod ali breskev, ki so zrasle za hišo.
Kakor koli – kuhinja je postala prostor novih izkušenj, novih dogodivščin in novih znanj, ki si jih med življenjem v mestu nismo niti predstavljali. In najboljše od vsega je, da vse te avanture vedno spremljata prijetno druženje in smeh.