Šentjanževka je priljubljena zdravilna rastlina

Trajnica šentjanževka sodi v družino krničevk. Uspešno raste po vsej stari celini ter velja za znano samoraslo rastlino. Najbolj ji ustrezajo suhi travniki  , svoj življenjski prostor pa najde tudi ob cestah, na nasipih, med grmovjem. Velja kot nezahtevna rastlina. Šentjanževka je znana zdravilna, uporablja se za celjenje ran, pri menstrualnih težava, depresivnih razpoloženjih, blagodejno vpliva na ledvične kamne ter ima številne druge učinke. Za pridobivanje učinkov šentjanževka koristi z nadzemnimi deli rastline. Največkrat so to rumen cvetovi. Cvetoče vršičke se nabira v času polnega cvetenja. Pri selekciji nabranega je potrebno pozornost nameniti tudi na odstranjevanje zelenih cvetnih čašic. Izbrane cvetoče vršičke posušimo. Za sušenje so najbolj primerni suhi in zračni prostori. Možno je tudi sušenje na prostem, paziti moramo zgolj na zaščito pred soncem ter roso. Pred soncem jo zaščitimo s sušenjem v senci ali pod drugo primerno zaščito. Za zaščito pred roso se mora nabrana šentjanževka oziroma njene cvetoče vršičke umakniti v notranje prostore. To storimo zvečer, naslednji dan pa lahko cvetoče vršičke spet preselimo na ustrezen prostor z zaščito pred soncem. Sušenje zahteva tudi občasno prebiranje in mešanje cvetov. Po končanem sušenju se šentjanževka shrani v embalažo, ki dobro tesni. Priporočljivo je embalažo opremiti z napisom o vsebini ter letnico. Pogosto je v uporabi tudi šentjanževo olje. Proces nabiranja je enak, drugačen je postopek v nadaljevanju. Nabrane in izbrane rumene cvetove stolčemo ter zalijemo z ustreznim oljem. Cvetovi se morajo v olju namakati pol meseca do en mesec na soncu ali v toplih prostorih. Šentjanževo olje je pripravljeno, ko se barva spremeni v značilno rdečo. Olje pred uporabo precedimo v embalažo, kjer bo shranjeno. Embalažo z oljem hranimo v hladnem in temnem prostoru.

Šentjanževka se uporablja tudi za pripravo čaja, ki pomaga pri depresiji, nespečnosti in številnih drugih zdravstvenih težavah.